Nicolas Chesnel je programski in projektni sodelavec pri Skupnem sekretariatu Interreg Programa Območje Alp. Na področju evropskega teritorialnega sodelovanja deluje že osem let, v Alpe pa je prispel poleti leta 2015. Kot skrbnik za področje gorskih gozdov omogoča izmenjavo znanj ter podpira napredek v smeri integriranega in trajnostnega upravljanja z gozdovi širom Alp.
Če se ozrete v preteklo leto, kaj bi izpostavili v svoji vlogi skrbnika za področje gorskih gozdov?
Leto 2021 je zaznamoval začetek novega programa, ki označuje prehod, hkrati pa predstavlja priložnost za združevanje različnih deležnikov, ki se ukvarjajo s prihodnjimi izzivi v Alpah in iščejo načine, kako se z njimi spopasti. Lansko pomlad smo organizirali serijo dogodkov »Connect @lpine Space 2021+«, eden izmed njih pa je naslovil tudi temo ukrepanja na področju prilagajanja in odpornosti alpske regije na podnebne spremembe. Štirje strokovnjaki z različnih področij so si izmenjali poglede o pomenu odpornosti na podnebne spremembe v Alpah in o tem, kako zavarovati naše edinstveno okolje. V razpravah v manjših skupinah, ki so sledile, je bila poudarjena osrednja vloga gorskih gozdov za našo družbo, poleg tega pa so bili izpostavljeni tudi številni pritiski ter negativni učinki podnebnih sprememb, ki vplivajo na gozdove. Vse to kliče po preobrazi naših gozdov v bolj odporne ekosisteme ter po bolj celostnih načinih upravljanja.
Gorski gozdovi imajo številne funkcije in so ključnega pomena za ljudi v Alpah. Katere funkcije, menite, bi morali najbolj podpirati?
Osrednja in multifunkcijska vloga gozdov je v Alpah res široko prepoznana. Kot vsi vemo, je naša regija izjemno dovzetna za škodljive učinke podnebnih sprememb. V tem smislu lahko gorske gozdove obravnavamo kot naše naravne zaveznike pri prilagajanju na podnebne spremembe in spopadanju z njimi. Njihova varovalna funkcija in vloga ponora ogljika oz. funkcije prilagajanja so ključne v tem kontekstu. Poleg tega jih moramo podpirati pri prehodu v bolj odporne ekosisteme, saj prispevajo k ohranjanju vitalnih funkcij, ki jih zagotavljajo za zdravje in dobrobit ljudi ter biotsko raznovrstnost in ekološko povezljivost naše regije.
Skupnost, zgrajena okrog skupine »gorski gozdovi« je izjemno aktivna in v teku je več zanimivih projektov, kot so »RockTheAlps«, »GreenRisk4ALPs« ali »ALPTREES«. Kateri projekti pa so pomembni z vašega vidika?
Zares smo lahko veseli, da imamo v Alpah tako predano in aktivno skupnost na tem področju. Sam sem razpet med temi tremi projekti. Vsak izmed njih na svoj način prispeva k temi in med seboj se dopolnjujejo.
RockTheAlps se osredotoča na zaščitno vlogo gozdov pred padajočim kamenjem in spodbuja njihovo uporabo pri upravljanju s tveganji in preventivnih politikah. Eden izmed rezultatov projekta je prvi harmonizirani vsealpski zemljevid tveganja padajočega kamenja in varovalnega gozda. Ugotovili so, da ima 14 % gozdov znotraj perimetra programa Območje Alp varovalno vlogo proti tveganju padajočega kamenja (to je enako 21,5 % gozdov na območju Alpske konvencije).
GreenRisk4ALPs je razvil koncepte, ki temeljijo na ekosistemih, in orodja za podporo upravljanja s tveganju ter delal v smeri boljše vključenosti gozdov v strategije za blaženje tveganj. Projekt ALPTREES pa je raziskoval prednosti in potencialna tveganja tujerodnih drevesnih vrst z namenom spodbujanja odgovorne rabe in praks upravljanja v alpski regiji. Vsak izmed teh projektov deluje v smeri koordiniranega pristopa na ravni celotnih Alp in podpira optimizirano in trajnostno upravljanje z gorskimi gozdovi.
Katerih projektov bi se radi lotili v prihodnosti?
Na temo gorskih gozdov smo tekom let zbrali že veliko znanja in tudi sodelovanje na tem področju je na ravni celotnih Alp že doseglo določeno zrelost. Prvi cilj bi bil izkoristiti obstoječe znanje in nadalje spodbujati uporabo rezultatov dosedanjih projektov. Poleg tega bi nam spodbujanje inovativnih in pionirskih idej omogočilo spopadanje z naraščajočimi izzivi, s katerimi se spopadajo gorski gozdovi in ki hitro pospešujejo podnebno krizo in krizo biotske raznovrstnosti. Ta dva pristopa bi se morala med seboj dopolnjevati, namesto da si nasprotujeta. Vse to pa bo mogoče le z dialogom in z zbliževanjem relevantnih deležnikov z različnih območij, sektorjev in ravni. To priložnost pa ponujata Posvetovalni odbor za alpsko podnebje ali pa program, kot je Interreg Območje Alp. Teme, ki so vedno bolj pomembne za našo družbo, kot je na primer prehod na krožno gospodarstvo z učinkovito rabo virov, bi lahko nadalje raziskovali v odnosu do gorskih gozdov.
Če bi se odločali vi, kako bi alpski gozdovi izgledali čez 100 let?
Pogled v tako daljno prihodnost ni enostavna naloga, še posebno v luči velikih negotovosti, povezanih s podnebnimi spremembami. Izgled Alp in njihovih gozdov se bo zagotovo spremenil. Upam, da bo alpska regija tudi v prihodnosti ostala eno izmed zelenih osrčij naše celine, z zdravimi in biotsko raznovrstnimi gozdovi, ki bodo popolnoma vključeni v podnebno nevtralno družbo, ki učinkovito izrablja vire. V to smer bi se morali premikati.