Helen Lückge (Climonomics) in Jakob Dietachmair (CIPRA International) sta dva skrbnika našega izvedbenega partnerstva za področje prometa, ki imata različna pogleda in vlogi v obstoječih prometnih skupnostih. To je odlično izhodišče za zmanjševanje vrzeli v koordinaciji in mreženju. Pridružite se jima na kratkem potovanju skozi čas in spoznajte njune aktivnosti in vizije.
Jakob: Če se ne motim, si se prometni sceni pridružila približno istočasno kot naš »otrok prihodnosti« v stripu. Kakšen je bil tvoj prvi vtis o nalogah, ki nas čakajo, in kaj so bili glavni razlogi, da so te prometne teme tako navdušile?
Helen: Tako je, na področju čezalpskega prometa sem bila prvič aktivna leta 2007, ko sem se pridružila projektu Monitraf. Cilj tega projekta je bil izboljšati koordinacijo in izmenjavo informacij med različnimi alpskimi koridorji, začenši z izmenjavo o podatkih in dobrih praksah. Tista situacija je bila nekoliko podobna tej, v kateri se je znašel otrok prihodnosti v svojem potovanju skozi čas v leto 2005. Negativni učinki prometa so vidno vplivali na občutljivo okolje in ljudi, ki živijo v Alpah. V okviru naslednjega projekta !MONITRAF! smo razvili skupni sistem ciljev, ki je začrtal vizijo, podobno izkušnji otroka prihodnosti iz leta 2035.
Jakob: Takrat je tudi CIPRA začela s pomembnim projektom AlpInnoCT – Alpine Innovation for Combine Transport (alpske inovacije za kombiniran promet). Projekt opozarja, da je potrebna koordinacija ne le med javnimi organi iz različnih regij, temveč tudi med javnimi in zasebnimi deležniki ter civilno družbo. S tako imenovanimi »dogodki dialoga« smo združili te deležnike, ki so razvili tehnične and politične akcijske dokumente za uspešen prehod s ceste na železnico.
Helen: Ampak kljub temu izboljšanemu sodelovanju le počasi napredujemo. Pred nami je še veliko dela, da bi dosegli vizijo podnebno nevtralnih in podnebno odpornih Alp, še posebno na področju prehoda potniškega in tovornega prometa s ceste na železnico. Vendar v zadnjih mesecih videvamo večje premike, predvsem z vidika tehnoloških sprememb, ki so hitrejše, kot smo pričakovali v okviru projekta !MONITRAF! pred nekaj leti. To pa ima sicer mešane učinke. Zagotoviti moramo, da ta prehod ne bo pozabljen kot najpomembnejši ukrep za razogljičenje. S projektom !MONITRAF! smo pripravili različne scenarije politik za leto 2030 in ponovno prišli do zaključka, da lahko le kombiniran pristop, ki vključuje modalni prehod in tehnološke spremembe, zares izboljša okoljsko situacijo ob koridorjih.
Jakob: Da, to smo opazili v razpravah o reviziji direktive o evrovinjeti, ki postavlja okvir za cestninjenje v Evropi. Tudi znotraj alpske skupnosti smo se veliko pogovarjali o tej temi in ugotovili, da si pristopa izogibanje-prehod-izboljšave ne razlagamo vsi enako. Tako že prepoznavamo vrednost izvedbenega partnerstva Posvetovalnega odbora za alpsko podnebje, ki zagotavlja platformo za izmenjavo in lahko služi kot »think tank« za druga obstoječa omrežja. S prihajajočim »zavezništvom Simplon«, ki bo ustanovljeno v okviru švicarskega predsedovanja, bomo imeli priložnost preizkusiti ta »think tank« pristop.
Helen: Zagotovo obstaja velika potreba po izmenjavi! Situacija postaja bolj in bolj kompleksna in na ravni EU bo kmalu sprejet nov obširen zakonodajni paket, povezan z Zelenim dogovorom EU in svežnjem ukrepov Fit-for-55. Naju, skrbnika, torej čaka kar nekaj dela, da bomo lahko zagotovili, da je tudi naš glas iz Alp slišan.
Jakob: Res je, upamo, da bo naše delo zares imelo učinek – cilji Alpskega sistema podnebnih ciljev za področje prometa so zelo ambiciozni in če jih želimo doseči, moramo začeti na tem delati čim prej. Tako kot otrok prihodnosti pa si lahko tudi jaz predstavljam napredek preko teh ciljev, ki bi iz Alp resnično naredil zgledno regijo za trajnostno mobilnost.
Helen: Vem, da si velik kolesarski navdušenec, zato si predstavljam, da ta vizija vključuje močan element aktivne mobilnosti. To je tudi meni všeč! Poleg tega pa bomo verjetno videli sinergije z drugimi aktivnostmi Alpske konvencije. Osredotočenje na lokalne vrednostne verige in zeleno gospodarstvo bi lahko zmanjšalo pritiske na čezalpski prometni sistem. Kolikor mi je znano, bo prihajajoče 9. Poročilo o stanju Alp, ki se osredotočan na alpska mesta, predstavilo nekaj scenarijev, ki tej viziji dajejo obliko.