Stalni odbor Alpske konference se je 15. in 16. maja v Mariboru (SI) sestal na svojem tretjem zasedanju v času slovenskega predsedovanja. Razprave so bile osredotočene na kakovost življenja, ki je ključna tema dvoletnega programa predsedovanja pred naslednjo Alpsko konferenco januarja 2025.
Slovensko predsedstvo je pogodbenicam in organizacijam opazovalkam predstavilo najnovejše informacije o svojih dejavnostih ter poudarilo napredek pri izvajanju tretjega prednostnega področja Večletnega programa dela Alpske konvencije (MAP) 2023–2030 »omogočanje dobre kakovosti življenja za ljudi v Alpah«. Delegacije so razpravljale o osnutku desetega Poročila o stanju Alp na temo kakovosti življenja (RSA 10). RSA 10 vsebuje pregled stanja raziskav in podatkov ter politična priporočila za kakovost življenja v Alpah, ki temeljijo na izbranih statističnih kazalnikih in vsealpski raziskavi. Dodaten prispevek k tej temi sta prispevali še dve pobudi, s katerima slovensko predsedstvo sodeluje: teritorialna študija ESPON »Kakovost življenja na območju Alp« in projekt CIPRE ERASMUS+ »Alpski kompas«.
Namen študije ESPON je bil pridobiti nove podatke pri merjenju kakovosti življenja na območju Alpske konvencije na podnacionalni ravni in ugotoviti, kateri dejavniki in ozemeljske značilnosti imajo večji vpliv na kakovost življenja na določenem območju. Projekt Alpski kompas pa se osredotoča na opolnomočenje mladih na področju kakovosti življenja. Mladi udeleženci in udeleženke iz treh alpskih držav so delegacijam predstavili svoje konkretne potrebe po izboljšanju kakovosti življenja v Alpah in pozvali k ustreznim političnim ukrepom. Ta dva projekta bosta v središču pozornosti tudi na spremljevalnem dogodku AlpskegaTedna 2024, ki bo posvečen vključevanju teme aktivnosti življenja pri oblikovanju politik.
Slovensko predsedstvo je predstavilo rezultate mednarodne konference »Šole za podnebne ukrepe v Alpah« v zvezi s svojim drugim prednostnim področjem, okoljsko vzgojo s poudarkom na podnebnih spremembah. Na podlagi razprave na 76. seji Stalnega odbora, mednarodne konference in 17 primerov dobrih praks izobraževanja o podnebnih spremembah, zbranih na območju Alp, je bilo pripravljeno poročilo z osnutkom priporočil, o katerem so delegacije razpravljale.
Na tretjem prednostnem področju, biotski raznovrstnosti, je predsedstvo na podlagi razprav na 77. seji Stalnega odbora pripravljalo kratek pregled politik s priporočili o biotski raznovrstnosti v Alpah. Poleg tega predsedstvo organizira konferenco o biotski raznovrstnosti, ki bo potekala skupaj z znanstveno konferenco ForumAlpinum v organizaciji ISCAR, opazovalke Alpske konvencije, od 12. do 14. junija v Kranjski Gori. Ta dogodek bo služil kot platforma za nadaljnje razprave o pregledu politik.
Leta 2025 bo dvoletno predsedovanje Alpski konvenciji od Slovenije prevzela Italija. Zasedanje Stalnega odbora je bilo zato tudi priložnost, da Italija delegacijam predstavi osnutek svojega programa.
Ob koncu zasedanja je Stalni sekretariat predstavil najnovejše informacije o svojih dejavnostih v obdobju od 15. septembra 2022 do 31. decembra 2023. Generalna sekretarka Alenka Smerkolj je predstavila izčrpen pregled glavnih projektov, prizadevanj za mreženje, komunikacijskih dejavnosti ter podpore vsem organom Alpske konvencije.
Pred sejo Stalnega odbora so se predsedujoči tematskim delovnim telesom Alpske konvencije zbrali na interaktivni delavnici. Namen delavnice je bil omogočiti izmenjavo mnenj in izmenjavo informacij o stanju dela v vseh tematskih telesih ter opredeliti sinergije za izvajanje MAP, zlasti v okviru priprave novih mandatov. Teden dejavnosti se je zaključil s sestankom Posvetovalnega odbora za podnebje v Alpah, ki ga je prav tako gostilo slovensko predsedstvo.
