Z XVIII. Alpsko konferenco, ki je potekala 22. januarja 2025 na Brdu pri Kranju, se je zaključilo dvoletno predsedovanje Slovenije Alpski konvenciji, ki je štafeto ob tej priložnosti predala Italiji. Sklepi in priloge k sklepom so zdaj na voljo tukaj in ter na posameznih tematskih podstraneh. Sledi pregled glavnih rezultatov slovenskega predsedovanja.
Slovensko predsedovanje
Ministri in ministrice ter drugi predstavniki in predstavnice pogodbenic na visoki ravni so potrdili tri glavne rezultate slovenskega predsedovanja.
- Deseto Poročilo o stanju Alp o kakovosti življenja v Alpah, ki uvaja skupen koncept kakovosti življenja, predstavlja večje izzive, teme in elemente, ki vplivajo na kakovost življenja v alpski regiji, ter nudi priporočila za ukrepanje. Poročilo bo spomladi na voljo tudi v vseh alpskih jezikih.
- Strateške usmeritve za biotsko raznovrstnost v Alpah, ki se osredotočajo na štiri ključna tematska področja (ohranjanje, povezljivost, obnova in spremljanje) s priporočili za vsakega izmed njih.
- Primeri dobrih praks na področju izobraževanja o podnebnih spremembah v alpskih šolah ter strokovna analiza aktivnosti, ki jih je na tem področju izvedlo slovensko predsedstvo, vključno s priporočili politik.
Italijansko predsedovanje
Osemnajsta Alpska konferenca je prav tako potrdila program italijanskega predsedovanja. Italijansko predsedstvo, katerega nosilec je Ministrstvo za okolje in energetsko varnost, bo svoje delo osredotočilo na naslednja področja: biotska raznovrstnost, podnebne spremembe, alpsko prebivalstvo in kultura ter sodelovanje z drugimi gorskimi območji.
Konferenca je ustanovila tudi novo ad hoc delovno skupino za pripravo 11. Poročila o stanju Alp, ki ji predseduje Italija. Poročilo bo posvečeno alpskim ledenikom, permafrostu in vodnemu krogu.
Odbor za preverjanje
Odbor za preverjanje je pripravil končno poročilo rednega postopka preverjanja o izvajanju deklaracije Prebivalstvo in kultura. Poročilo ugotavlja, da tiste pogodbenice, ki so predložile nacionalna poročila, kljub pravno nezavezujočemu statusu deklaracije v veliki meri izvajale cilje in ukrepe deklaracije na različnih nivojih.
Stalni sekretariat
V preteklih dveh letih je sekretariat v okviru svojih pristojnosti prispeval k izvajanju Alpske konvencije in programa slovenskega predsedovanja. Sekretariat je pripravil poročilo, v katerem predstavlja svoje glavne aktivnosti: podporo telesom Alpske konvencije, mreženje s pogodbenicami, opazovalkami in info točkami ter mednarodnimi partnerji, projekte, kot je Festival Brati gore, aktivnosti, vezane na sistem za opazovanje in informacije v Alpah (SOIA) ter komunikacijske in informacijske aktivnosti.
Tematska delovna telesa
V obdobju 2023–2024 je bilo aktivnih osem običajnih tematskih delovnih teles: Posvetovalni odbor za alpsko biotsko raznovrstnost, Posvetovalni odbor za alpsko podnebje, Delovna skupina Velike zveri in divji parkljarji ter družba (WISO), Delovna skupina Hribovsko kmetijstvo in gorsko gozdarstvo, Delovna skupina Varstvo tal, Delovna skupina Naravne nesreče (PLANALP), Delovna skupina Urejanje prostora in trajnostni razvoj ter Delovna skupina Promet. Vsa so pripravila rezultate, ki prispevajo k izvajanju prednostnih področij Alpske konvencije ter nudijo vpogled v relevantna alpska vprašanja. Več informacij najdete na straneh posameznih tematskih delovnih teles.
Osemnajsta Alpska konferenca je potrdila tudi mandate vseh osmih tematskih delovnih teles za obdobje do svojega naslednjega zasedanja.
Politična razprava o naravnih nevarnostih
V luči vedno večjih tveganj naravnih nevarnosti v Alpah, ki jih še povečujejo podnebne spremembe, je tekom zasedanja Alpske konference na to temo potekala politična razprava. Osredotočala se je na načine preprečevanja naravnih nesreč in njihovega vpliva na kakovost življenja v Alpah ter področja za tesnejše sodelovanje.
Napredek pri izvajanju Večletnega programa dela 2023–2030
V okviru 80. seje Stalnega odbora, ki je potekala neposredno pred Alpsko konferenco, so pogodbenice in opazovalke naredile pregled stanja izvajanja Večletnega programa dela (VPD) 2023–2024.
Pogodbenice, predsedujoči in predsedujoče tematskim delovnim telesom ter opazovalke so spregovorile o obstoječih prispevkih s pogledom v prihodnost. Namen razprave je bil prepoznati glavne naloge za obdobje 2027–2030 in načine, kako jih izvesti v okviru konvencije, po tudi možne prispevke posameznih držav oziroma organizacij. Razpravo je spremljala tudi grafična fasilitatorka Fanny Didou. Njena ilustracija odraža izhodišča za pot do leta 2030 in naprej ter služi kot osnova za nadaljnji razmislek.
Young Academics Award – nagrada za mlade znanstvenike
V sklopu konference so bile razglašene zmagovalke natečaja Alpske konvencije Young Academics Award, namenjenega izjemnim magistrskim nalogam. Na slavnostni prireditvi na predvečer srečanja alpskih ministrov so bile podeljene tudi nagrade šestih info točk.
Tri glavne nagrade:
- Agnese Moroni (Univerza v Amsterdamu) za njeno magistrsko nalogo o proizvajanju snega kot slabi prilagoditvi ter upravljanju z vodami v Alpah
- Elena Grace Siegrist (Univerza v Bernu) za njeno magistrsko nalogo o učinkih podnebnih sprememb na krajine v Švici
- Christina Dollinger (Tehnična univerza München) za njeno magistrsko nalogo o ocenjevanju strategij upravljanja z gozdovi v luži podnebnih sprememb v narodnem parku Berchtesgaden
Povzetke vseh finalistov in finalistk ter nagrajencev in nagrajenk si lahko preberete tukaj!
