Ta mesec vam z veseljem predstavljamo Cassiana Luminatija, direktorja Polo Poschiavo in podnebnega skrbnika za hribovsko kmetijstvo.
Preko intervjuja smo dobili zanimiv vpogled v njegovo delo in vizijo hribovskega kmetijstva v letu 2050.
Preberete ga lahko spodaj ali pa si oglejte video (v italijanščini) o dogodku v okviru Ure za podnebje, ki je kot del njegovih skrbniških aktivnosti potekal 5. junija 2021 v Valposchiavu.
Kaj vas motivira, da opravljate vlogo skrbnika za hribovsko kmetijstvo?
Moja motivacija izhaja iz dejstva, da se že leta ukvarjam s projekti in prostorskimi strategijami, ki so povezane s tradicionalnim hribovskim kmetijstvom in vrednotenjem ter varovanjem tradicionalnega znanja, ki je z njim povezano.
Moja zgodba se je začela v Valposchiavu, majhni italijansko govoreči dolini na jugu kantona Graubünden v Švici. Valposchiavo že več kot 15 let kmetijstvo postavlja v središče svojih razvojnih strategij in ponovno vzpostavlja kmetijsko-živilske verige, kar vidno pozitivno učinkuje na lokalno gospodarstvo, krajino in turizem. To je spodbudilo tudi intenzivno mreženje s skupnostmi in ustanovami v Alpah. Ves čas tekom tega procesa sem spoznaval in izkušal inherentno bogastvo in potencial za prihodnost alpskega kmetijstva manjšega obsega.
Ohranjanje tako obširne dediščine tradicij in znanja, povezanega z alpsko prehranskimi in kmetijskimi dobavnimi verigami in ki smo ga začeli kartirati in popisovati v sklopu projekta AlpFoodway, je tako moja ključna motivacija za opravljanje vloge skrbnika. To delo vidim kot enega izmed ključev za razvoj, ki temelji na skupnosti in specifični lokaciji ter se osredotočan na potrebe lokalnega prebivalstva.
V čem vidite prednost alpskega omrežja na področju hribovskega kmetijvstva?
Prednosti vsealpskega omrežja na področju hribovskega kmetijstva so povezane z dejstvom, da le z mreženjem lahko razumemo skupne lastnostni alpskih skupnosti in jih naredimo bolj vidne. Ta stična točka tako predstavlja osnovo za razvoj ustreznih orodij, ki nam omogočajo soočenje z izzivi prihodnosti.
To je tudi razlog, da skupaj s številnimi partnerji aktivno delamo na tem, da se alpska prehranska dediščina vpiše na seznam Unescove nesnovne kulturne dediščine človeštva. Gre za mednarodno nominacijo, temelječo na skupnih vrednotah, ki poudarjajo alpsko proizvodnjo hrane in ki temeljijo na tradicionalnem znanju posameznih skupnosti. Takšno priznanje bi alpskemu kmetijstvu manjšega obsega in dobavnim verigam, ki so z njim povezane, dodalo novo dimenzijo vrednotenja in vidnosti ter ponudilo priložnost za razvoj novih in večnivojskih pristopov k kmetijskim, gospodarskim, okoljskim in kulturnim politikam.
Če bi imeli eno željo, kako bi izgledala hribovsko kmetijstvo leta 2050?
Leta 2050 si hribovsko kmetijstvo predstavljam tako:
Zdravo hribovsko kmetijstvo, ki
- se je sposobno prilagajati na podnebne spremembe z inovacijami, ustvarjalnostjo in vrednotenjem tradicionalnega znanja;
- popolnoma spoštuje naravne vire;
- vzdržuje svojo zakoreninjenost v svoji kulturni dediščini s pomočjo inovacij in to pretvori v pomembno prednost na trgu;
- proizvaja visokokakovostne proizvode, je spoštljivo do okolja, biotske raznovrstnosti in kulturne dediščine;
- je v središču gospodarskega razvoja in turizma na številnih območjih ter sodeluje z vsemi ostalimi gospodarskimi, kulturnimi in družbenimi panogami;
- še vedno vzdržuje kulturne in produktivne krajine na vseh nadmorskih višinah;
- predstavlja privlačen vir zaslužka številnim družinam.
Čeprav gre le za eno željo, pa si sam tako predstavljam hribovsko kmetijstvo v prihodnosti in sem v svojem delu tudi predan doseganju teh ciljev, saj sem prepričan, da se spremembe v kompleksnih sistemih vedno začnejo z majhnimi koraki.