V Alpah se začenja kazati zima, temperature se spuščajo, dnevi so vse krajši – tako kot čas pred januarsko XVIII. Alpsko konferenco (ACXVIII)! Slovensko predsedstvo, Stalni sekretariat ter druge pogodbenice in organizacije opazovalke so zaposleni s skrbjo, da bo vse pravočasno pripravljeno za ministrsko konferenco.
Na 79. seji Stalnega odbora Alpske konference v Novi Gorici (SI) so bili dokončani dokumenti in pripravljeni sklepi Alpske konference. Delegacije pogodbenic in opazovalk so se sestali 6. in 7. novembra in razpravljale o številnih vprašanjih, začenši z zaključki izdelkov in dela slovenskega predsedovanja. Slovenija se je v zadnjih dveh letih osredotočila na tri področja: kakovost življenja, izobraževanje o podnebnih spremembah v Alpah in biotsko raznovrstnost.
Predsedujoči ad hoc delovni skupini za pripravo 10. Poročilo o stanju Alp (RSA 10) je Stalnemu odboru predložil končno poročilo o kakovosti življenja. Namen RSA je bil prvič v okviru Alpske konvencije obravnavati temo kakovosti življenja. Poročilo opredeljuje glavne izzive, teme in druge elemente, ki oblikujejo kakovost življenja alpskega prebivalstva, ter predstavlja priporočila, ki naj bi prispevala k izvajanju tretje prednostne naloge Večletnega programa dela 2023–2030.
V okviru prednostne naloge izobraževanje o podnebnih spremembah je slovensko predsedstvo zbralo in predstavilo obstoječe primere dobre prakse izobraževanja o podnebnih spremembah v šolah po Alpah. Na podlagi različnih razprav in mednarodne konference so bila oblikovana priporočila o pomenu izobraževanja o podnebnih spremembah, ki bodo predložena Alpski konferenci.
Glavni rezultat tretjega prednostnega področja je policy brief o biotski raznovrstnosti v Alpah, ki predstavlja smernice za prihodnje delo na področju biotske raznovrstnosti v okviru Alpske konvencije in h kateri je prispevala tudi druga mednarodna tematska konferenca. V njem je predstavljena skupna vizija za izvajanje globalnih ciljev biotske raznovrstnosti v Alpah, oblikovana na podlagi priporočil na štiri teme: ohranjanje, povezljivost, obnova in spremljanje. Nadaljnji izvedbeni koraki bodo zasnovani v akcijskem načrtu za biotsko raznovrstnost v Alpah, ki ga bo v naslednjih dveh letih v okviru italijanskega predsedovanja Alpski konvenciji pripravil Posvetovalni odbor za alpsko biotsko raznovrstnost.
Po zaključku prednostnih tem slovenskega predsedovanja je bil delegacijam Stalnega odbora predstavljen nabor dejavnosti, ki so jih tematska delovna telesa izvedla v času svojih sedanjih mandatov (2023–2024). V času slovenskega predsedovanja je delovalo devet tematskih delovnih teles, ki so se vsako leto večkrat sestala in pripravila številne rezultate. Ti vključujejo spletne seminarje in delavnice, poročila in sodelovanje v projektih programa Interreg Območje Alp. Številni od teh so bili pripravljeni v medsektorskem sodelovanju med več tematskimi delovnimi telesi in z nadaljnjimi partnerji. Razprava je tekla tudi o prihodnjih mandatih (2025–2026) tematskih delovnih teles, ki so bili predlagani v potrditev na ACXVIII.
Stalni odbor se je seznanil tudi s prednostnimi nalogami prihodnjega italijanskega predsedovanja Alpski konvenciji v letih 2025 in 2026. Italijanska delegacija je predstavila svoj predhodni program, katerega glavne teme bodo ohranjanje alpske biotske raznovrstnosti, prilagajanje podnebnim spremembam, naslednje poročilo o stanju Alp (RSA 11) o alpskih ledenikih, permafrostu in vodnem krogu, alpska kultura in sodelovanje z drugimi gorskimi območji.
