Mednarodno sodelovanje

Alpska konvencija je prvi primer mednarodne pogodbe, ki se osredotoča na čezmejno gorsko območje. Števila področja s katerimi se ukvarja Alpska konvencija so zanimiva tudi za druga gorska območja po svetu. Zato aktivnosti Alpske konvencije vključujejo tudi »mednarodni vidik«, v obliki neposredne in posredne podpore in sodelovanja z relevantnimi vladnimi organi drugih gorskih območij po svetu. Takšna sodelovanja vodijo k plodnim izmenjavam po vsem svetu in k izgradnji globalne platform za predstavljanje interesov gorskih regij.

V nadaljevanju so kratko predstavljena sodelovanja Alpske konvencije z drugimi gorskimi verigami po svetu. Več informacij o regionalnem upravljanju v gorskih verigah po svetu je na voljo na platformi Mountains Connect programa Adaptation at Altitude.

Karpatska konvencija
Okvirna konvencija za zaščito in trajnostni razvoj Karpatov (Karpatska konvencija) je bila podpisana leta 2003 s strani Češke, Madžarske, Poljske, Romunije, Slovaške, Srbije in Ukrajine. V veljavo je vstopila leta 2006. Tako kot Alpsko konvencijo tudi Karpatsko konvencijo sestavljajo okvirna konvencija in njeni tematski protokoli (o biodiverziteti, upravljanju gozdov in turizmu). Pobuda za začetek pogajanj o Karpatski konvenciji je bila dana s strani Regionalne pisarne za Evropo Programa Združenih narodov za okolje (UNEP-ROE), ki tudi gosti začasni sekretariat konvencije. 

Pogodbenice Alpske konvencije (predvsem Italija in Avstrija) so imele aktivno vlogo v procesu ustanavljanja Karpatske konvencije po tem, ko je bilo tekom leta 2002, ki je bilo s strani Generalne skupščine Združenih narodov razglašeno za Mednarodno leto gora, ustanovljeno »Alpsko-Karpatsko partnerstvo«. 13. decembra 2006 sta predsedstvi in sekretariata Alpske in Karpatske konvencije podpisali Sporazum o sodelovanju. Od takrat je sodelovanje med obema konvencijama, še posebej pa med obema sekretariatoma, izjemno aktivno in plodno. Kjer je to smiselno so v luči ekonomičnosti oblikovane skupne delegacije za mednarodne dogodke.

Pireneji
Pireneji predstavljajo področje pomembne krajine in rezervoar biotske raznovrstnosti treh držav (Francije, Španije in Andore). Pirenejski observatorij za podnebne spremembe (The Pyrenees Climate Change Observatory) je bil ustanovljen januarja 2010 s strani Delovne skupnosti za Pireneje, z glavnim ciljem slediti in razumeti evolucijo podnebja v Pirenejih, omejevanje njegovih vplivov in zagotavljanje prilagoditev na njegove posledice skozi strategije prilagajanja za družbeno-ekonomski sektor in najbolj občutljiva naravna območja. Sodelovanje med Stalnim sekretariatom Alpske konvencije in Pirenejskim observatorijem za podnebne spremembe poteka. 

Hindukuš Himalaja 
Medvladno sodelovanje v regiji Hindukuš Himalaja (HKH) pod vodstvom mednarodnega centra za celostni razvoj gora (International Centre for Integrated Mountain Development - ICIMOD) se krepi. ICIMOD je medvladni center znanja in učenja osmih držav regije HKH (Afganistan, Bangladeš, Butan, Indija, Kitajska, Mjanmar, Nepal in Pakistan), ki obstaja od leta 1983.

ICIMOD je leta 2018 organiziral prvi znanstveno-politični forum HKH, za tem pa leta 2019 objavil poročilo Hindu Kush Himalaya Assessment, zbirko znanstvenih raziskav o gorskih problematikah in specifično o regiji HKH, ki je ponudila vpogled v stanje pripravljavcem politik. Leto kasneje je na podlagi poročila objavil poziv k ukrepanju HKH Call for Action, ki orisuje šest nujnih ukrepov za trajnostni razvoj gora v regiji. Temu je leta 2020 sledilo vrhovno srečanje ministrov regije Hindukuš Himalaja, katerega namen je bil »nadaljevanje gorske agende za uspešno in mirno regijo brez revščine«. Za nadaljevanje in krepitev sodelovanja je bila ustanovljena delovna skupina na visokem nivoju. Njena naloga je oceniti zmožnost ustanovitve regionalnega institucionalnega mehanizma za HKH. Delovno skupino koordinira ICIMOD.

Leta 2022 sta Stalni sekretariat in ICIMOD organizirala skupni seminar ter študijski obisk članov delovne skupine ter ICIMOD-a v Innsbrucku. Njun namen je bil informiranje in razprava o vprašanjih transnacionalnega upravljanja in trajnostnega razvoja gora. Trenutno prav tako poteka sodelovanje za ozaveščanje o gorskih vprašanjih.

Andi
Andska gorska pobuda, ki združuje Argentino, Bolivijo, Kolumbijo, Čile, Ekvador, Peru in Venezuelo, je bila ustanovljena leta 2017 z namenom spodbujanja trajnostnega razvoja v gorskih območjih regije. Ustanovna deklaracija in Tucumána je bila uradno predstavljena Stalnemu odboru Alpske konference, organizaciji pa sta vzdrževali stike tudi v letih, ki so sledila.

Leta 2023 sta Stalni sekretariat Alpske konvencije in slovensko predsedstvo gostila delegacijo Andske gorske pobude v Innsbrucku in v Sloveniji, kjer so udeleženci in udeleženke razpravljali o obojestranskih izkušnjah regijskega in čezmejnega sodelovanja v Alpah in Andih. Andska delegacija se je udeležila tudi 76. seje Stalnega odbora Alpske konference ter 14. seje Odbora za izvajanje Karpatske konvencije. 

Po obisku je Andska gorska pobuda objavila dokument »Mountains Connect Brief: Experience exchange between the Andes, Alps and Carpathians« (poročilo o izmenjavi izkušenj med Andi, Alpami in Karpati), v katerem so poudarjene ključne ugotovitve in spoznanja z obiska.

Resolucija Dinarskih držav
Alpska konferenca je leta 2006 na pobudo Italije razglasila območje Zahodnega Balkana za območje »prioritetnega pomena za sodelovanje« z Alpsko konvencijo. V času Slovenskega predsedstva je bil leta 2009 začet proces za oblikovanje skupne deklaracije za dinarsko regijo. 

Resolucija Dinarskih držav (o trajnostnem razvoju območja Dinarskega loka) je bila dogovorjena leta 2010 in sprejeta 9. marca 2011 s strani ministrov in visokih predstavnikov Albanije, Hrvaške, Črne Gore, Kosova, Makedonije in Slovenije, na vzporednem dogodku XI. Alpske konference. Ta resolucija postavlja temelje za morebitni bodoči instrument mednarodnega prava, podoben Alpski in Karpatski konvenciji.

Gorsko sodelovanje na Kavkazu
Kavkaško gorovje povezuje območje med dvema morjema, z edinstvenimi geološkimi in okoljskimi značilnostmi. S ciljem zaščite okolja in podpore trajnostnega razvoja so kavkaške države (Armenija, Azerbajdžan, Gruzija, Iran, Rusija in Turčija) stopile skupaj na sestanku »Pooblaščenih predstavnikov za razvoj pravnih instrumentov za zaščito ekosistema kavkaškega gorstva« leta 2001, kjer so podpisale resolucijo, v kateri priznavajo potrebno po pravnem inštrumentu. 

Eden prvih korakov za sodelovanje v Kavkaški regiji je bil narejen skozi oblikovanje sinergij med obstoječimi projekti in spodbujanjem multilateralna partnerstva na področju gorskih vprašanj v regiji, kot tudi z drugimi gorstvi po svetu. Projekt »Trajnostni razvoj kavkaške gorske regije« se je začel po zgledu omrežja Povezanost v Alpah ter s finančno pomočjo Alpskih držav, s ciljem oblikovanja osnutka razvojnega programa osmih vasi. 

Centralna Azija
Gorsko partnerstvo v Centralni Aziji se je začelo leta 2000 z oblikovanje Gorskega partnerstva za Centralno Azijo (Central Asian Mountain Partnership – CAMP) v Kazahstanu, Kirgizistanu in Tadžikistanu. Glavni cilj projekta je bil promocija trajnostnega gorskega razvoja z namenom zagotavljanja boljših življenjskih pogojev za revno večino gorskega prebivalstva. V prvi fazi svojega delovanja je CAMP aktivno deloval na štirih področjih: poraba virov, razvoj proizvodov in njihovo trženje, razvoj vasi ter politični dialog. Leta 2003 je CAMP po vzoru omrežja »Povezanost v Alpah« ustanovil »Povezanost gorskih skupnosti Centralne Azije« (Central Asian Mountain Communities – AGOCA), kot omrežje gorskih skupnosti s ciljem promocije interesov gorskih skupnosti, izboljšanja komunikacije med gorskimi vasmi ter izmenjavo znanja in izkušenj. Dandanes AGOCA združuje preko 40 sodelujočih vasi in je referenčna organizacija za koordinacijo čezmejnih sodelovalnih projektov.

Stalni sekretariat Alpske konvencije sodeluje z CAMP in AGOCA, nekatere vlada Alpskih držav pa tudi finančno podpirajo manjše projekte v Kazahstanu, Kirgizistanu in Tadžikistanu.

Alpska konvencija mednarodno zelo plodno sodeluje po vsem svetu in prispeva k izmenjavi izkušenj in dviganju ozaveščenosti o specifičnosti gorskih območij. Hkrati je cilj, ki ga Alpska konvencija pomaga doseči tudi prispevanje k izgradnji globalnega sistema, ki bo predstavljal interese gorskih regij in ščitil njihov uravnovešen in trajnosten razvoj. 

V nadaljevanju je kratko predstavljena mednarodna dimenzija aktivnosti Alpske konvencije.

Okvirna konvencija Združenih narodov o podnebnih spremembah (UNFCCC) 
Alpska konvencija je bila aktivna v okviru UNFCCC (United Nations Framework Convention On Climate Change) z namenom dviganja ozaveščenosti o podnebnih spremembah na področju »gorske dimenzije« podnebnih sprememb. Prvi vzporedni dogodek "Mednarodni dan gora" ("International Mountain day") je bil organiziran v Durbanu (Južna Afrika) leta 2011, vzporedno s COP 17; drugi pa v Dohi leta 2012, vzporedno s COP 18. Na enodnevnem vzporednem dogodku so sodelovali predstavniki večine organizacij, ki se ukvarjajo s trajnostnim razvojem gora po svetu. Stalni sekretariat Alpske konvencije je aktivno sodeloval na obeh dogodkih. 

Mednarodno partnerstvo za trajnostni razvoj na gorskih območjih 
Gorsko partnerstvo (Mountain Partnership) je bilo ustanovljeno kot "partnerstvo tipa 2", v okviru Svetovnega vrha o trajnostnem razvoju v Johannesburgu, kot prostovoljno združenje, katerega cilj je oblikovanje platforme za sodelovanje med državami, organizacijami in nevladnimi organizacijami, ki jih zanima področje trajnostne zaščite gora. Pravna osnova za njegovo ustanovitev je 13. člen Agende 21 ter 42. člen Johannesburškega akcijskega načrta. Trenutno Gorsko partnerstvo vključuje 50 držav, 16 meddržavnih organizacij ter 143 večjih skupin (organizacije civilne družbe, nevladne organizacije in zasebni sektor), vključno z Alpsko konvencijo. Sekretariat partnerstva gostuje pri Organizaciji Združenih narodov za prehrano in kmetijstvo (Food and Agriculture Organization of the United Nations - FAO) v Rimu (IT).

Vsako leto 11. decembra Stalni sekretariat Alpske konvencije proslavlja mednarodni dan gora z organizacijo kulturno-literarnega festivala Brati gore.

Konvencija o biotski raznovrstnosti
leta 2018 je Konvencija o biotski raznovrstnosti obeležila 25-obletnico varovanja Zemlje. Promovira dobrobit narave in ljudi in je strukturirana v skladu z naslendnjmi cilji:

1. varovanje biološke raznovrstnosti;
2. trajnostna raba komponent biološke raznovrstnosti;
3. pravična in enakopravna delitev dobrobiti, ki izhajajo iz izrabe genetiskih virov.

Upoštevajoč pomembno vlogo, ki jo gore igrajo v okviru biološke raznovrstnosti na eni strani ter Protokol Alpske konvencije o varstvu narave in urejanje krajine na drugi, je bil 29. maja 2008 v Bonnu (DE) podpisan Sporazum o sodelovanju med Alpsko konvencijo, Karpatsko konvencijo in Konvencijo o biotski raznovrstnosti z namenom olajšanja izmenjave informacij in izkušenj med podpisnicami ter formalizacije sodelovanja za izvajanje Konvencije o biotski raznovrstnosti in programa dela o biotski raznovrstnosti v gorah.

Evropska agencija za okolje

Leta 2012 je bil podpisan partnerski sporazum med Evropsko agencijo za okolje (European Environment Agency – EEA) in Stalnim sekretariatom Alpske konvencije, v letih, ki so sledila, pa so bila določena glavna področja zanimanja in sodelovanje se je nadalje razvijalo v praksi. Organizaciji tesno sodelujeta na področju zbiranja in posredovanja podatkov, prispevkov v publikacijah, mreženju ter diseminacijskih aktivnosti. Slednje temeljijo na povezavah med evropskimi transnacionalnimi regijami in gorskimi konvencijami na področju okoljskega opazovanja in informacij. V tem okviru EEA zbira in harmonizira nacionalne podatke, pri čemer ima podporo omrežja EIONET (European Environmental Information and Observation Network).

Stalni sekretariat Alpske konvencije je aktivno vključen v platformo za podnebno prilagajanje Climate-ADAPT, ki ga vzdržuje EEA. Zaradi številnih skupnih tematik s poudarkom na podnebnih spremembah in potreba po izmenjavi podatkov je sodelovanje z EEA in EIONET še posebej pomembno.

Proces Gozdovi Evrope 
Stalni sekretariat Alpske konvencije je leta 2009 dobil status opazovalke v procesu Gozdovi Evrope in ga je izkoristil za prispevanje k vsebini razprave. Ministrska konferenca junija 2010 je začela pogajanja za oblikovanje pravno zavezujočega instrumenta, o katerem trenutno potekajo dogovori. Na teh pogajanjih so konkretni z gozdovi povezani protokoli Alpske in Karpatske konvencije predstavljali pomembno referenco.