Avstrijsko predsedovanje 2016-2019
Besedilo avstrijskega predsedstva Alpski konvenciji (2016-2019)
Oktobra 2016 je Avstrija od Nemčije uradno prevzela predsedovanje Alpski konvenciji. Zvezna ministrica za trajnost in turizem Elisabeth Köstinger je predsedovala XV. Alpski konferenci 4. aprila 2019 v Innsbrucku (AT), kjer je bilo predsedstvo predano Franciji.
Začetek avstrijskega predsedovanja obeležuje dogodek, ki je potekal 4. novembra 2016 v Salzburgu ob praznovanju 25. obletnice podpisa Alpske konvencije, na katerem je takratni zvezni minister za kmetijstvo, gozdarstvo, okolje in upravljanje voda Andrä Ruprechter predstavil poudarke predsedovanja. V dveh letih je predsedstvo implementiralo koncept "Ščitimo in koristimo". Varstvo in razvoj Alp sta tesno povezana in se ne izključujeta. Koncept v ospredje postavlja tri stebre trajnostnega razvoja – okolje, gospodarstvo in socialne vidike.
Ključna prioriteta predsedstva je bila zaščita podnebja. V tem kontekstu je Alpska konvencija uporabna regionalna organizacija in postavljalec trendov v Evropi. Za delo na tem področju je Alpska konvencija ustanovila Posvetovalni odbor za alpsko podnebje, ki je izdelal Alpski sistem podnebnih ciljev 2050, ki navaja sektorske cilje za podnebno nevtralno in podnebno odporno območje Alp. Tekom avstrijskega predsedovanja je bilo pripravljeno tudi sedmo Poročilo o stanju Alp na temo obvladovanje tveganja naravnih nevarnosti, kjer je bil glavni poudarek na prilagajanju na podnebne spremembe. V zadnjih letih so izjemne poplave in zemeljski plazovi pokazali, da so alpsko območje in njegovi prebivalci izpostavljeni visokemu tveganju za naravne katastrofe. Z vidika podnebnih sprememb je varnost lokalnega prebivalstva izrednega pomena.
Avstrijsko predsedstvo je pravtako izpostavilo temo ekonomične rabe tal in promoviralo izmenjavo mnenj ter razpravo o prihodnosti hribovskega kmetijstva v Alpah.
Avstrija je gradila na dosedanjem delu in postavljala tudi nekaj novih impulzov. To je zagotovo vloga žensk v gorskih regijah. V ospredju je vprašanje, kako ženske v ekološkem, ekonomskem in kulturnem smislu oblikujejo, ohranjajo in izboljšujejo dejavnosti v alpskem prostoru. Na to temo so se aprila 2017 v Alpbachu srečali predstavniki in (predvsem) predstavnice vseh gorskih območij sveta z namenom povezovanja, izmenjave primerov dobre prakse in vzpostavitve novih sodelovanj. Prebivalstvo in kultura je bila še ena od ključnih prioritet predsedstva. V skladu s tem je Avstrija skupaj z Nemčijo koordinirala projekt ClimaHost, ki promovira inovativne rešitve za zaščito podnebja in energetsko učinkovitost v gostinstvu in hotelirstvu. Polge tega so podprli tudi vozovnico Youth Alpine Interrail za mlade, ki za potovanje po Alpah uporabljajo javni prevoz, ter nadaljevali z iniciativo Festival Brati gore.
Alpska konvencija je prav tako okrepila sodelovanje z Makroregionalno strategijo EU za alpsko regijo (EUSALP), pomembnim regionalno-političnim instrumentom, ki ponuja nove priložnosti.
Andrä Rupprechter
Zvezni minister za kmetijstvo in gozdarstvo, okolje in vodno gospodarstvo
Oktobra 2016 je Nemčija v skladu s časovnim načrtom v Grassauu predala Avstriji predsedovanje Alpski konferenci in Alpski konvenciji – in posebej mi je bilo v čast, da sem lahko »štafetno palico« prevzel od zvezne ministrice za okolje gospe dr. Barbare Hedricks. Avstrijsko, zdaj že tretje predsedovanje Alpski konvenciji, bo trajalo od jeseni 2016 do predvidoma jeseni 2018.
Z našim motom »ščitimo in koristimo« se želimo navezati na odličen program predsedovanja Nemčije, izkoristiti stične točke in sinergije, nadaljevati obstoječe pobude in na različnih področjih podati tudi mnogo lastnih poudarkov. Pri tem se lahko oprem na bogato in pestro strokovno znanje svojega resorja, Zveznega ministrstva za kmetijstvo in gozdarstvo, okolje in vodno gospodarstvo.
Zakaj »ščitimo in koristimo«? Naš moto predsedovanja kaže tisto torišče, v okviru katerega se vse od svojega podpisa pred dobrega četrt stoletja giblje Alpska konvencija. Varstvo in razvoj alpskega prostora se ne izključujeta – prav nasprotno, morata iti z roko v roki. Alpska konvencija ima na voljo ogromen bazen znanja, dolgoletne izkušnje in delujoča omrežja. Predstavlja obsežen, interdisciplinarni politični program, »oder« za sodelovanje in sobivanje prek državnih meja. Poskuša ohraniti bogata naravna bogastva Alp ter varovati in ščititi okolje in njegove dragocene vire. Hkrati pa je tukaj tudi za to, da omogoča gospodarsko odgovorno koriščenje alpskega prostora in njegov nadaljnji razvoj za prihodnost v smislu življenjskega prostora za milijone ljudi.
Podroben program avstrijskega predsedovanja sem zainteresirani javnosti predstavil 4. novembra 2016 v stavbi stare rezidence v Salzburgu. Posebna zahvala gre deželnemu glavarju gospodu dr. Wilfriedu Haslauerju, ki nam je omogočil začetek dvoletnega predsedovanja Avstrije prav tukaj – na kraju, kjer so pred skoraj 25 leti, tj. 7. novembra 1991, predstavnice in predstavniki alpskih držav ter pristojni komisar Evropske komisije podpisali Alpsko konvencijo.
Še posebej pomembna je zame vloga žensk v Alpah. V tem smislu smo organizirali mednarodno konferenco na temo »Vloga žensk v gorskih regijah«, ki je potekala aprila 2017 v Alpbachu na Tirolskem. Osrednji izziv zame je tudi vprašanje, kako ohraniti in izboljšati aktivnost ljudi v alpskem prostoru kot ekološki, ekonomski in kulturni element, ki daje temu prostoru poseben pečat. Podeželje kot prostor prihodnosti potrebuje enake možnosti in nove perspektive. Ženskam ob tem pritiče pomembna in osrednja vloga.
V okviru te uspešne konference v Alpbachu smo uspeli na oder povabiti ljudi, ki v gorskih regijah po vsem svetu na kraju samem veliko prispevajo. Ženske z različnih kontinentov so predstavile uvodne referate in opozorile na različne življenjske situacije in izzive. Želeli smo osvetliti pestrost vloge žensk v alpskem prostoru in v drugih gorskih regijah – iz tega razloga smo pripravili posebno deklaracijo: »Regionalne rešitve za globalne izzive«. Sprejeli smo jo v Alpbachu, prispevala pa naj bi h krepitvi vloge žensk v gorskih območjih.
Nadaljnji vsebinski poudarek mojega predsedovanja je hribovsko kmetijstvo. Tukaj smo se navezali na konferenco o hribovskem kmetijstvu, ki je leta 2016 potekala pod nemškim predsedstvom v Garmisch-Partenkirchnu, in povabili k udeležbi na mednarodni konferenci o prihodnosti hribovskega kmetijstva v alpskem prostoru. Potekala je sredi septembra leta 2017 v St. Johannu im Pongau na Solnograškem.
Prebivalce alpskega prostora žal vedno znova močno prizadenejo naravne nesreče. Prav iz tega razloga se zadnje Poročilo o stanju Alp posveča temi »Upravljanje s tveganji v kontekstu naravnih nesreč«. Nadaljnji vsebinski poudarki avstrijskega predsedovanja so tudi na področju gorskega gozda, varstva narave, vode, podnebnih sprememb, obnovljive energije ter trajnostne mobilnosti v turizmu.
Ustanovna seja novega delovnega telesa, tj. Posvetovalnega odbora za alpsko podnebje, je potekala februarja 2017 na Dunaju. Na naslednjem zasedanju Alpske konference (predvidoma jeseni 2018 v Innsbrucku) bomo ponovno podelili nagrado Young Academics Award. Nagrada Alpske konvencije za izjemna magistrska dela je tokrat posvečena temi »Trajnostno upravljanje voda v Alpah«. Prav tako bomo spodbujali nadaljnje delovanje Mladinskega parlamenta, ki je bil ustanovljen v času avstrijskega predsedovanja leta 2006.
Naš moto »ščitimo in koristimo« se torej nanaša na mnogo različnih področij. Vsak ta kamenček v mozaiku programa avstrijskega predsedovanja pa sledi cilju povečati prepoznavnost Alpske konvencije.
Ker sem dolga leta deloval v evropskem okviru, je zame vedno pomembnejša še ena tema: povezovanje Alpske konvencije z novo Makroregionalno strategijo za alpsko regijo (EUSALP). Alpska konvencija mora sodelovati s tem novim pomembnim regionalno političnim instrumentom Evropske unije in ob tem zavzemati proaktivno vlogo. S svojimi dragocenimi dolgoletnimi izkušnjami lahko Alpska konvencija v tem okviru veliko prispeva.