Italijansko predsedovanje 2013-2014

Barbara Degani 
Državna sekretarka za okolje ter varstvo krajine in morja 

Zapuščina XIII. Alpske konference v Torinu: prizadevanje italijanskega Ministrstva za okolje za zaščito in trajnostni razvoj alpskega loka. 

21. novembra letos sem imela čast, da sem v Torinu predsedovala XIII. Alpski konferenci, srečanju na vrhu predstavnikov pogodbenic Alpske konvencije, trenutku politične sinteze in razmišljanja o nedavnem delu osmih alpskih delegacij in Stalnega sekretariata, opazovalk, lokalnih uprav in raziskovalnih ter znanstvenih institucij s koordinacijo italijanskega Ministrstva za okolje, ki je v obdobju 2013-2014 predsedovalo Alpski konvenciji. 

Po več kot 20 letih od nastanka Alpska konvencija ohranja svojo značilnost bistvenega orodja za čezmejno sodelovanje med alpskimi državami in v Torinu smo želeli poudariti in dati novega zagona tej vlogi ter poudariti priložnost za ustrezno izkoriščanje izkušenj Alpske konvencije pri oblikovanju novih mednarodnih instrumentov, namenjenih trajnostnemu razvoju alpskega teritorija, med katerimi je prva makroregionalna strategija Evropske unije za alpsko regijo (EUSALP). 

XIII. Alpska konferenca je sprejela sklep, ki podpira proces oblikovanja strategije EUSALP, s katerim potrjuje namen Alpske konvencije, da nadalje odigrava pomembno vlogo pri pripravi in izvajanju Strategije v vseh treh stebrih, še posebej v tretjem, v katerem bodo obravnavane teme trajnostne rabe energije in naravnih virov. Konferenca je tudi poudarila, da bodo morale vse aktivnosti v okviru strategije EUSALP predstavljati vzajemno korist za gorska in okoliška območja ob upoštevanju obstoječih funkcijskih povezav med njimi. 

Glavni sklepi, ki jih je obravnavala XIII. Alpska konferenca gredo v smer pametne, trajnostne in vključujoče rasti, ki jo je že začrtala strategija "Evropa 2020" in so jo prevzeli trije stebri strategije EUSALP. Med temi bi rada omenila odobritev Smernic za lokalno prilagajanje podnebnim spremembam, katerih cilj je izvajanje akcijskega načrta za alpsko podnebje Alpske konvencije s tem, da nudi regionalnim in lokalnim nosilcem odločanja koristne informacije za razvijanje prilagoditvenih ukrepov in ustreznih standardov za prostorsko načrtovanje. V soglasju s Karpatsko konvencijo je bilo pripravljeno skupno stališče na temo podnebnih sprememb, ki ga je odobrila Alpska konferenca in ki bo uradno predstavljeno decembra letos v Limi v okviru 20 konference pogodbenic COP Okvirne konvencije Združenih narodov o podnebnih spremembah (UNFCCC). 

V Torinu smo se ponovno zavzeli za ohranjanje alpskega ekosistema z sprejetjem Deklaracije o vrednosti alpskih gozdov, ki poziva pogodbenice, da pri oblikovanju nacionalnih ukrepov in politik upoštevajo priporočila, katerih cilj je izboljšati poznavanje ekosistemskih storitev, ki jih nudijo gorski gozdovi, in s tem zagotovijo priznavanje njihove vrednosti za okolje in alpsko prebivalstvo. 

Veliko časa smo posvetili soočanju o nekaterih osrednjih temah Deklaracije »Prebivalstvo in kultura« Alpske konvencije, ki želi ovrednotiti alpsko kulturo in tradicije ter nuditi pomoč gorskemu prebivalstvu. V tem smislu V. poročilo o stanju Alp, ki je bilo pripravljeno v času italijanskega predsedovanja in je bilo sprejeto v Torinu, predstavlja posodobljen in poglobljen pregled demografskih dinamik, aktivnih na območju Alp, in nudi zanimive iztočnice za razmišljanje pri oblikovanju ukrepov za spodbujanje družbeno-gospodarskega razvoja alpskega prebivalstva. Ob upoštevanju podatkov in analiz V. poročila o stanju Alp ter doprinosa dveh študij "Digitalna agenda za alpsko regijo" in "Turizem v Alpah: upravljanje trajnosti", ki sta bili pripravljeni v obdobju italijanskega predsedovanja, je XIII. Alpska konferenca priznala pomen premoščanja digitalnega razkoraka (digital divide) na območju Alp in zagotavljanja ustreznih digitalnih storitev zasebnikom in podjetjem. Odločili smo tudi, da bo ustanovljena ad hoc delovna skupina za trajnostni turizem s ciljem ovrednotenja potenciala alpskega turizma, za katerega bo mogoče zagotoviti gospodarsko, okoljsko in socialno trajnost, odločujoč faktor za blaginjo lokalnega prebivalstva in za atraktivnost Alp. 

Nazadnje se želim spomniti prizadevanj Alpske konvencije na poti k svetovni razstavi EXPO 2015, ki bo potekala v Milanu v naravnem okviru Alp. V Torinu smo se zavzeli za organizacijo "Gorskega tedna" (Mountain Week) od 4. do 11. junija 2015, ki bo s tematsko potjo znotraj in izven paviljonov alpskih držav predstavil obiskovalcem najboljšo agroživilsko tradicijo in kulturo gorskih območij. 

Ob koncu svojega mandata bo Italija predala predsedstvo Alpske konvencije Nemčiji in njenemu programu, ki bo v povezanosti z do sedaj opravljenim delom osredotočen na "zelenem gospodarstvu" in biotski raznovrstnosti. Prepričana sem, da bo naša zavzetost še dalje podpirala učinkovito delo Konvencije na poti k trajnostni prihodnosti in pametnemu razvoju Alp.

Francesco La Camera 
Začasni generalni direktor 

Italijansko predsedstvo v pripravah na XIII. Alpsko konferenco v Turinu 

Letos bo italijanski minister za okolje drugič v dvajsetih letih predsedoval ministrski konferenci Alpske konvencije. Konferenco prirejajo vsaki dve leti in Italijo so na zadnji Alpski konferenci v Poschiavu (7. septembra 2012), ki ji je predsedovala Švica, podelili mandat za predsedovanje Alpske konvencije v obdobju 2013-2014. Prihodnjega novembra bo italijansko predsedstvo predalo funkcije nemškemu predsedstvu. 

V teh 18 mesecih je program italijanskega predsedstva opredeljevala predvsem tesna povezava z alpskimi teritorialnimi ustanovami, ne samo z deželami in avtonomnimi pokrajinami, temveč tudi s centri odličnosti in združenji, nosilci alpske zgodovine in kulture; na koncu so program dorekli s pomočjo posebnega memoranduma o soglasju, ki je bil podpisan v Rimu 15. novembra 2012. "Rdeča nit" programa in aktivnosti Alpske konvencije je za okolje trajnostni družbeno-gospodarski razvoj prebivalstva, ki živi na alpskem območju in s tem prispeva k zagotavljanju ustrezne kontinuitete storitev alpskih ekosistemov, ki se jih poslužujejo tudi predalpski, nižinski in urbani predeli alpske regije. 

Med najpomembnejšimi aktivnostmi v teh dveh letih štejemo: doprinos Alpske konvencije za opredelitev Makroregionalne strategije Evropske unije za alpsko regijo, instrumenta Evropske unije, ki bo nudil nove priložnosti za skupne aktivnosti, usmerjene v razvoj celotne alpske regije; doprinos Alp k temam razstave Expo 2015, na kateri je Alpska konvencija predvidela prireditev Mountain week (teden gora) z vrsto dogodkov v paviljonih alpskih držav in drugih gorskih partnerjev Konvencije. V Turinu bodo predstavili rezultate dela ekspertnih skupin, ki so jih določile pogodbenice za izvajanje mandatov in protokolov Alpske konvencije, še posebej: 

• demografske spremembe, ki so tema 5. Poročila o stanju Alp, trenutno v pripravi v tesnem sodelovanju z državnim statističnim zavodom; poročilo bo zbralo podatke in posodobljene analize demografskih dinamik v gorah ter dejavnikov, ki jih pogojujejo;
• smernice o prilagajanju podnebnim spremembam v Alpah, ki se še posebej lotevajo upravljanja porečij in naravnih tveganj, od plazov do poplav, ki vplivajo na nižinska območja in mesta v nižinah;
• spodbujanje vrednot gorskih gozdov in njihove vloge pri ohranjanju alpskega ekosistema, na primer z absorpcijo ogljikovega dioksida, ki ga oddajajo mesta v nižinah ali kmetijski in industrijski obrati.

Spomniti velja tudi na delo dveh posebnih skupin "task force", ki ju je ustanovilo italijansko predsedstvo za ovrednotenje in preučitev dveh posebej aktualnih tem: skupina za trajnostni turizem v Alpah, ki trenutno pripravlja izpopolnjeno analizo indikatorjev in priložnosti tega sektorja, in skupina za alpsko digitalno agendo, ki si je zadala nalogo zmanjšanja digitalnega razkoraka na gorskih območjih. 

Italijansko predsedovanje Alpski konvenciji se bo zaključilo s XIII. Alpsko konferenco, ki bo v Turinu, v prestižni palači Museo Nazionale della Montagna (nacionalnega muzeja gora). V teh zadnjih mesecih si bomo v sodelovanju s pogodbenicami prizadevali za doseganje pričakovanih rezultatov ob prepričanju, da bo šestmesečno obdobje italijanskega predsedovanja Svetu Evropske unije v tem oziru nedvomno pomenilo pomembno priložnost.

Marco Flavio Cirillo 
Predsedujoči Alpski konferenci

Na XII. Alpski konferenci v Poschiavu, 7. septembra 2012, je Italija prevzela predsedovanje Alpski konvenciji, ki združuje alpske regije Italije, Avstrije, Nemčije, Francije, Švice, Slovenije, Liechtensteina in Kneževine Monako, za obdobje dveh let (2013-2014). Priložnost predsedovanja Alpski konvenciji želimo izkoristiti na najboljši možni način z oblikovanjem strategije za gore, ki naj združuje varstvo okolja, trajnostni razvoj in zaščito teritorija. 

S podpisom te mednarodne pogodbe so pred več kot dvajsetimi leti države alpskega loka prvič v zgodovini mednarodnega prava zagotovile pravno sredstvo za spodbujanje trajnostnega razvoja na čezmejnem gorskem območju, zavedajoč se, da so Alpe eno najpomembnejših življenjskih okolij v Evropi, ne samo z družbeno-gospodarskega in kulturno-zgodovinskega vidika, ampak tudi zaradi tesne povezave med temi spremenljivkami in kakovostjo, lepoto in bogatostjo alpskih ekosistemov. 

Mnogovrstne storitve, ki jih alpski ekosistemi nudijo z okoljskega, družbenega in gospodarskega vidika so velikega pomena ne samo za blaginjo in kakovost življenja gorskega prebivalstva ampak tudi prebivalcev širšega evropskega prostora. V tem smislu Alpe predstavljajo povezovalni element med vsemi temi prebivalci, ki sodelujejo in morajo še naprej sodelovati  za skupno dobro. 

Glavni cilj, ki ga si prizadeva doseči italijansko predsedstvo Alpske konvencije v obdobju 2013-2014, je prispevati k ohranjanju in okrepitvi struktur, ki podpirajo to simbiotično razmerje med teritorijem in prebivalci, ob spoštovanju mehanizmov subsidiarnosti z regijami, avtonomnimi pokrajinami in ustanovami na alpskem območju v Italiji, ki  podpirajo Ministrstvo za okolje, varstvo teritorija in morja v izvajanju skupnega programa. 

Splošni cilj, ki ga gre zasledovati s pomočjo strokovnih in pravnih instrumentov Alpske konvencije na različnih tematskih področjih, je spodbujanje uspešnega  združevanja varovanja biotske raznovrstnosti in alpskih ekosistemov ter pospeševanja zelenega gospodarstva, ki temelji na naravni, kulturni in družbeno-gospodarski dediščini gora. 

Kot dokazuejo rezultati Rio+20, zeleno gospodarstvo s takimi značilnostmi lahko predstavlja gonilno silo za razvoj celotne alpske regije ob hkratnem pospeševanju trajnostnega, pametnega in vključujočega  razvoja. Temeljnega pomena je torej osredotočiti prizadevanja in usmeriti razpoložljive vire, zato da podpremo izvajanje evropskih ciljev iz Lizbonske agende. 

V tem smislu se italijansko predsedstvo z veliko vnemo loteva dveh velikih horizontalnih tem. Prvič Alpska konvencija aktivno prispeva k procesu, ki spodbuja kandidaturo alpske regije za Makroregionalno strategijo za alpsko regijo, ad hoc instrumenta Evropske unije, ki ga predvideva Lizbonska pogodba za spodbujanje teritorialnega sodelovanja in kohezije na zemljepisnih območjih s skupnimi priložnostmi in izzivi. Drugič, če si ogledamo teme svetovne razstave Expo 2015 "Feeding the planet – Energy for life (Hrana za planet – Energija za življenje)",  lahko ugotovimo, da bo to za nas edinstvena priložnost, da svetu pokažemo, kateri je doprinos gora pri izvajanju strategij zelenega gospodarstva in da znamo združevati odličnost metod, tehnik in pravil proizvodnje hrane z varčevanjem, učinkovitostjo in energetsko oskrbo, poleg samega varovanja naravnih virov. 

Italijansko predsedstvo Alpske konvencije si prizadeva za to, da bodo vse te priložnosti dale konkretno spodbudo atraktivnosti alpske regije, ki varuje naravno, kulturno in družbeno-gospodarsko dediščino pred izzivi, na primer, podnebnih in demografskih sprememb.

Corrado Clini
Minister za okolje, varstvo naravnih virov in morja

Leta 2013 Italija, po več kot desetletju, prevzema predsedstvo Alpski konvenciji. Prvo italijansko predsedstvo v letih 2001-2002 je bilo zelo uspešno in produktivno obdobje, ki se je zaključilo z Alpsko konferenco v Meranu leta 2002. Na konferenci je bil ustanovljen Stalni sekretariat, s pisarno v Innsbrucku in izpostavo v Bolzanu ter oblikovana uradna spletna stran Alpske konvencije. To je skupaj z drugimi pomembnimi rezultati, doseženimi v tem obdobju, pomembno izboljšalo delovanje in izvajanje Konvencije. 

Desetletje kasneje je kontekst v katerem deluje italijansko predsedstvo precej drugačen. Finančna in gospodarska kriza od držav zahtevata drugačne prioritetne naloge, vendar sem prepričan, da lahko kljub težkemu gospodarskemu položaju, to obdobje prinese velike dosežke. Namen predsedstva je zagotoviti največjo stopnjo predanosti svoji vlogi in prispevati k skupnim prizadevanjem za dosego ciljev Alpske konvencije in njenih protokolov, ki so bistvenega pomena za trajnostni razvoj alpskega prostora. 

Ratifikacija protokolov v italijanskem parlamentu postavlja izhodišča za nadaljnjo razpravo o našem delu v prihodnje, namenjenega na eni strani ohranjanju biotske raznovrstnosti in oblikovanju ''zelene'' infrastrukture za spodbujanje rasti in zaposlovanja, na drugi. 

Že v okviru XII. Alpske konference v Poschiavu (CH) smo oblikovali Platformo ''Energija'' in delovno skupino ''Gorski gozd'', da bi nadalje preučili in okrepili zavezanost alpskih držav k konkretnemu izvajanju protokolov. Platforma Energija se bo na splošno ukvarjala z optimizacijo uporabe obnovljivih virov energije, in upam, da bo namenila posebno pozornost principom "nove hidroenergije" in uvedbi prostega trga pri prodaji Alpske energije. Delovna skupina "Gorski gozd" bo obravnavala tudi prispevek, ki ga ima lahko alpsko območje, kot območje ponora oglika, v okviru splošnih ciljev zmanjšanja emisij CO2. Obe novi delovni skupini bosta delovali tako v medsebojni sinergiji kakor tudi z že obstoječimi delovnimi skupinami, ki prispevajo k doseganju rezultatov v skladu z RIO +20, zagotavljanjem zelenega gospodarstva in cilji razvoja. 

V velikim veseljem sporočam, da bo za dveletno italijansko predsedstvo značilno neposredno sodelovanje z lokalnim oblastmi območij v italijanskih Alpah. Ministrstvo za okolje je pri oblikovanju programa predsedstva tesno sodelovalo z regionalnimi in lokalnimi oblastmi, najboljšimi raziskovalnimi inštituti in nekaterimi društvi. V ta namen je bil 15. novembra 2012 v Rimu podpisan poseben sporazum, v katerem smo ustanovili ad hoc koordinacijsko skupino. Za konec upam, da bo to ponovno sodelovanje z ustreznimi institucijami na alpskem območju predstavljala primer novega, boljšega, bolj učinkovitega in uspešnejšega sodelovanja med alpskimi območji in ostalo Evropo. 

Alpsko prebivalstvo je tisto, ki najbolj občuti demografske spremembe in zato moramo dati še posebno priznanje tistim, ki na ostajajo na tem strateško pomembnem območju. Zavezati se moramo prispevati k izboljšanju kakovosti njihovega življenja.