Slovensko predsedovanje Alpski konvenciji

Slovenija je predsedovanje Alpski konvenciji za obdobje 2023–2024 prevzela od Švice na XVII. Alpski konferenci (27. oktobra 2022). Slovensko predsedstvo se je v tesnem sodelovanju z drugimi pogodbenicami, opazovalkami in Stalnim sekretariatom osredotočilo na promocijo teme kakovosti življenja v Alpah.

V dvoletnem mandatu se je Slovenija posvetila trem prednostnim področjem: kakovosti življenja kot glavni temi, okoljskemu izobraževanju s poudarkom na podnebnih spremembah in biotski raznovrstnosti.

  • Z dejavnostmi na teh tematskih področjih je slovensko predsedstvo prispevalo k uresničevanju treh prednostnih nalog Večletnega programa dela Alpske konference 2023–2030: ohranjanje in vrednotenje biotske raznovrstnosti in ekosistemov v Alpah, sprejemanje ambicioznih podnebnih ukrepov in omogočanje dobre kakovosti življenja za ljudi v Alpah.
  • Čeprav temo kakovosti življenja že omenjata Okvirna konvencija in Deklaracija »Prebivalstvo in kultura«, celovito še nikoli ni bila obravnavana v okviru Alpske konvencije. Tema poudarja potrebo po uravnoteženju gospodarskih interesov z okoljskimi razmerami, s čimer se lahko zagotovi dobra osnova za visok življenjski standard alpskega prebivalstva, kar vključuje ohranjanje življenjskega prostora, kakovosti življenja in enakih možnosti za alpsko prebivalstvo. Slovenija je v tem pogledu naredila korak naprej s koordiniranjem priprave 10. Poročila o stanju Alp (RSA 10) ter izhodiščne študije, ki predstavljata nova spoznanja o kakovosti življenja v Alpah. Priporočila RSA 10 za nadaljnje delo je potrdila Alpska konferenca na svojem zasedanju 22. januarja 2025
  • Izobraževanje je pomemben sektor pri uresničevanju podnebnih ciljev Alpske konvencije in njenega Akcijskega načrta za podnebje 2.0. Slovenija je zato poudarila vključevanje podnebnih sprememb v formalno izobraževanje s težiščem na izkustvenem učenju v naravi in spodbujala morebitna prihodnja sodelovanja na tem področju. Poleg tematske konference (več informacij spodaj) je predsedstvo zbralo primere dobrih praks na področju izobraževanja o podnebnih spremembah v alpskih šolah ter s pomočjo zunanje strokovnjakinje pripravilo analizo aktivnosti, ki se izvajajo. To je predstavljajo osnovo za pripravo ministrskih priporočil za izobraževanje o podnebnih spremembah v Alpah, ki jih je potrdila XVIII. Alpska konferenca.
  • Alpska biotska raznovrstnost in prizadevanja na tem področju so pomembna tako na ravni Alp kot tudi na širši regionalni in svetovni ravni, zato je Slovenija želela poudariti prispevek Alpske konvencije k izvajanju globalnega okvira biotske raznovrstnosti po letu 2020 (Kunming-Montreal Global Biodiversity Framework). Predsedstvo je pripravilo strateške usmeritve za biotsko raznovrstnost v Alpah, ki temelji na dveh glavnih mejnikih: začetnem dokumentu, ki je bil dan v razpravo na 77. seji Stalnega odbora ter alpski konferenci o biotski raznovrstnosti (glej spodaj). Strateške usmeritve so razkrile štiri tematska področja, pomembna za biotsko raznovrstnost (ohranjanje, povezljivost, obnavljanje in spremljanje) ter priporočila za vsako izmed njih. Dokument je bil potrjen na XVIII. Alpski konferenci 22. januarja 2025 in nudi strateške smernice za pripravo Akcijskega načrta za alpsko biotsko raznovrstnost. 

V zvezi s temi temami je slovensko predsedstvo vodilo ali podpiralo naslednje dejavnosti:

  • Priprava 10. poročila o stanju Alp na temo kakovosti življenja, ki je bilo sprejeto na XVIII. Alpski konferenci. V sodelovanju s pogodbenicami, opazovalci, tematskimi delovnimi telesi in deležniki bo pripravljen celovit pregled stanja. Ugotovitve in priporočila predstavljajo vodilo za nadaljnje dejavnosti v okviru izvajanja Večletnega programa dela 2023–2030 na tem prednostnem področju.
  • Konferenca o okoljskem izobraževanju s poudarkom na podnebnih spremembah je potekala 28. in 29. septembra 2023 v Bohinju, Slovenija, pod naslovom »Šola za podnebne ukrepe v Alpah«. Predstavitve in rezultati konference so na voljo tukaj
  • Slovenija v okviru tematike podnebnih sprememb in mladinskih dejavnosti podpira projekt YOALIN, ki med mladimi širi zavest o trajnostnih oblikah potovanja in prispeva k ciljem razogljičenja prometa v Alpah v skladu z dogovorom Zavezništva Simplon. Otvoritveni dogodek projekta YOALIN 2023 je potekal med 23. in 25. junijem 2023 v Bohinju, izvedba 2024 pa se je začela v Ljubljani med 28. in 30. junijem 2024.
  • Predsedstvo je aktivno podprlo fotografski natečaj Alpske konvencije 2023 s sloganom S kmetije na menije, ki predstavlja raznolikost alpske kulinarične dediščine. Predsedstvo natečaj podprlo tudi v letu 2024, tokrat na temo »življenje pod krošnjami«.
  • Vsealpska mreža gorniških vasi se bo med 31. majem in 2. junijem 2024 zbrala na letnem srečanju v Sloveniji na temo kulturne dediščine. Z ohranjanjem snovne in nesnovne kulturne dediščine si gorniške vasi prizadevajo krepiti tako turistično ponudbo kot lokalno identiteto, povezano s pripadnostjo alpskemu prostoru, in kakovostjo življenja prebivalcev. Na te vidike bo opozorila tudi razstava »Constructive Alps«, šesta potujoča razstava, ki predstavlja trajnostno prenovo in gradnjo.
  • Med 12. in 14. junijem 2024 je bila organizirana konferenca o biotski raznovrstnosti s poudarkom na prispevku Alpske konvencije k izvajanju globalnega okvira za biotsko raznovrstnost po letu 2020. Delo Alpske konvencije na tem področju je izhodišče razprave za prihajajoče aktivnosti. Konferenca je bila organizirana skupaj z znanstveno konferenco ForumAlpinum, ki je poudarila znanstvene raziskave na področju bio- in geodiverzitete. Dodatne informacije in rezultate konference najdete na platformi padlet.
  • Odzivi na spremembe v okolju (kot so podnebne spremembe in izguba biotske raznovrstnosti) in njihov pomen za kakovost življenja bili tema tokratnega natečaja za mlade znanstvenike, (Young Academics Award), ki ga je podprlo slovensko predsedstvo v sodelovanju z Mednarodnim znanstvenim odborom za raziskave v Alpah (ISCAR). Nagrade so bile mladim znanstvenikom podeljene 21. januarja 2025 v sklopu Alpske konference na Brdu pri Kranju. Seznam nagrajencev je objavljen tukaj.
  • Predsedstvo podpira dogodek AlpskiTeden v organizaciji opazovalk Alpske konvencije, ki bo potekal med 23. in 25. septembrom 2024 v Novi Gorici.Fotografije in predstavitve so na voljo na spletni strani AlpskegaTedna.

Slovensko predsedovanje se je zaključilo z XVIII. Alpsko konferenco, ki je potekala 22. januarja 2025 na Brdu pri Kranju, Slovenija. Politična razprava na konferenci je bila posvečena perečemu vprašanju naravnih nesreč z vidika kakovosti življenja (Kako lahko preprečimo, da bi naravne nesreče ogrozile kakovost življenja v Alpah?). Slovensko predsedstvo je pripravilo tudi ključna sporočila za krepitev odpornosti Alp.

Predsedovanje je bilo predano Italiji.

X

We are using cookies.

We are using cookies on this web page. Some of them are required to run this page, some are useful to provide you the best web experience.